Mateja Car, profesorica slovenskega jezika in književnosti
Kot otrok sem bila sramežljiva, vendar nagajiva. Kot najstnica zasanjana, vendar uporniška. Kot mama sem polna topline in znam postaviti mejo. Kot trenerka Brainobraina otroke želim naučiti kako naj poslušajo sebe in te občutke ubesediti. Tako malo je potrebno, da spremenimo ta svet in iskreno verjamem, da ga naši otroci bodo. Zato bom se še naprej imela rada, da bom lahko imela rada tudi tebe in še vedno bom verjela v vse svoje potenciale, da bom lahko odkrila tvoje. | 
|
Tamara Rašl, diplomirana geografinja in diplomirana sociologinja
Radovednost in občutek za delo z ljudmi, predvsem mlajšimi, sta v meni že od otroštva. Velikokrat sem namreč popazila na mlajše sorodnike in sosede, skupaj smo se igrali in učili najrazličnejše veščine v moji »šoli« na podstrešju ali zunaj na dvorišču. Odraščanje na kmetiji me je zbližalo tako z naravo, kot z živalmi, zato sta čut za živali in skrb za naravo še danes velik del mene. V času študija, pa so se mi preko različnih projektov, študentskega in prostovoljnega dela pričela odpirati povsem nova obzorja. Brainobrain je zame poslanstvo, ki mi omogoča, da osebnostno rastem, medtem ko otrokom dajem prostor, da razvijajo svoje potenciale, hkrati pa še vedno znajo slišati svoj notranji glas. Otroke in hkrati sebe učim, kako sprejemati in premagovati izzive, najbolj pa uživam ko opazujem njihov napredek.
| 
|
Lea Predikaka, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok
Že kot otrok sem bila zvedava in si vedno znova postavljala nove izzive. V prostem času sem se posvečala umetnosti, kjer sem se tudi pevsko, plesno in dramsko izražala. Ko sem prišla v leta, ko se je potrebno odločiti za poklic, s tem nisem imela prevelikih težav, saj me je delo z otroki od nekdaj zanimalo. Zato sem se odločila, da jim posvetim svojo profesionalno kariero. O programu Brainobrain sem sprva samo prebirala in mu sledila v medijih, nato pa se odločila, da si postavim nov izziv in postanem trenerka programa. Brainobrain mi predstavlja nov pogled na poučevanje in tudi razmišljanje, saj se v njem prepletajo tako znanje, zabava, ustvarjalnost kot tudi osebnostna rast vsakega izmed udeležencev. |
|
Lidija Petković, profesorica angleščine in pedagogike
Dovolj je bil en navidezno vsakdanji klepet s sodelavko, ko je beseda nanesla na program Brainobrain in da v mariborskem centru iščejo novo moč, da se je v meni ponovno prebudila srčna želja po delu z otroki, vendar v precej drugačnem okolju, kot sem ga poznala doslej. V času študija sem kot prostovoljka delala tudi z otroki v okviru preventivnega programa, ki je bil namenjen samoizražanju, razvoju samozaščitnih veščin in opolnomočenju. Kasneje sem na različnih osnovnih šolah poučevala angleški jezik in delala tako z nadarjenimi otroci kot z otroki s posebnimi potrebami. Zavedanje, da je še kako pomembno, da otrokom pomagamo pri spoznavanju/razvijanju lastnih darov, samodiscipline, sprejemanju drugačnosti, tudi lastne, in oblikovanju pozitivne samopodobe, pod pogojem, da vse to počnemo tudi sami, me spremlja še danes. Kar sem najbolj pogrešala v javnem šolskem sistemu, sem našla v programu Brainobrain, ki ponuja bolj individualen, kreativen in hkrati bolj celosten pristop k otrokom. Tako kot se otroci urijo v svojih pripravah na življenje, tako tudi sama negujem otroka v sebi ob boku izkušnjam in spoznanjem odraslega, kar je izjemno dragocena izmenjava, saj skupaj ustvarjamo lepši in bolj prijazen svet. | 
|
